Delodajalec mi ne plača nadur — kaj naj naredim?
Imaš pet let za uveljavljanje terjatev — več kot v večini sosednjih držav. Višine dodatka pa zakon ne določa: to naredi kolektivna pogodba dejavnosti. Vsaka trditev spodaj ima svoj člen.
Veliko voznikov išče »zakonski odstotek« za nadure. V Sloveniji ga ni. Zakon določa, da dodatek pripada; koliko znaša, določi kolektivna pogodba. Brez tega besedila ni mogoče izračunati zneska, ki bi zdržal.
1. Dodatek pripada — višino določi kolektivna pogodba
Delavcu pripadajo dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa: za nočno delo, za nadurno delo, za delo v nedeljo ter za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu (128. člen Zakona o delovnih razmerjih).
Višina teh dodatkov se določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti (128. člen, drugi odstavek). Prvi korak torej ni računanje, ampak ugotovitev, katera kolektivna pogodba te zavezuje in kaj v njej piše.
Dodatki se obračunavajo le za čas, ko si dejansko delal v pogojih, zaradi katerih dodatek pripada. Zato je pomembno, katere ure so padle ponoči, v nedeljo ali na praznik — ne le koliko jih je bilo skupaj.
2. Pet let za uveljavljanje
Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let (202. člen Zakona o delovnih razmerjih). To je bistveno več kot v Nemčiji ali Španiji — a ni razlog za odlašanje: starejši meseci so težje rekonstruirati, tudi kadar pravica še obstaja.
3. Dokaz: voznikova kartica
Voznikova kartica na minuto natančno zabeleži, kdaj si začel in kdaj končal — vožnjo, drugo delo, razpoložljivost. Šteje delovni čas, ne le vožnja: nakladanje, razkladanje, čakanje na rampi in kontrole se prištevajo.
Primerjaj jo s plačilnimi listi, mesec za mesecem, in označi ure po vrsti dneva. Rezultat mora biti znesek za vsak mesec, ne ocena.
🛠 V nekaj minutah izračunaj, kaj ti pripada
TruckerMaster prebere tvojo voznikovo kartico, jo primerja s plačilnim listom in vrstico za vrstico pokaže, kaj manjka — nato pripravi dopis delodajalcu, ki ga lahko pošlješ. Preverjanje je brezplačno.
Izračunaj, kaj mi pripada →4. Najprej pisno, nato inšpektorat in sodišče
Začni s pisnim zahtevkom delodajalcu: zadevni meseci, število ur, znesek. Pošlji ga priporočeno s povratnico ali izroči proti podpisu in obdrži kopijo.
Če odgovora ni, lahko podaš prijavo na Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Inšpekcija lahko ugotovi kršitev in ukrepa, denarja pa ti ne izplača — o plačilu odloča delovno sodišče. Sindikat ti lahko pomaga.
5. »Kaj tvegam pri delodajalcu?«
Zahtevati zasluženo plačilo je tvoja pravica in jo lahko uveljavljaš, medtem ko ostajaš zaposlen. Drži se dejstev, vse zabeleži pisno, govori s številkami namesto z očitki — to naredi zadevo prepričljivo.
Pravna podlaga
Povezave vodijo na uradno objavo zakona in na nadzorni organ.
-
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
128. člen (višina dodatkov), 202. člen (zastaranje terjatev) · Uradni list RS · sl
-
Pravno-informacijski sistem RS — ZDR-1
Prečiščeno besedilo in spremembe · sl
-
Inšpektorat Republike Slovenije za delo
Prijave in informacije · sl
Splošna informacija, stanje avgust 2026 — ni pravni nasvet. Odločilni sta tvoja pogodba o zaposlitvi in kolektivna pogodba dejavnosti, ki te zavezuje. V dvomu: sindikat, inšpektorat za delo ali odvetnik.